Ko nanese pogovor na višino plače, delodajalci velikokrat omenjajo bruto plačo, ki pa je višja kot znesek, ki ga na plačilni dan dejansko dobite izplačanega na vašem računu. Kaj je torej bruto in kaj neto plača?
Zakaj se ne pogovarjamo o neto plači?
V Sloveniji je uveljavljen bruto sistem dohodkov, kar pomeni, da ima upravičenec (zaposleni) pravico do dohodka pred plačilom davkov in prispevkov, ki se v obliki davčnega odtegljaja odtegujejo in plačujejo iz navedenega dohodka.
Z zakonom pa je podana obveznost izplačevalca dohodka (torej delodajalca), da dohodka, ki pripada upravičencu, ne izplača v polnem (bruto) znesku, temveč dohodek zmanjša za z zakonom določeni znesek davka in prispevkov, ter ga plača v imenu in za račun upravičenca. Upravičenec od dohodka tako neposredno prejme (oziroma mu je izplačan na njegov račun) dohodek, zmanjšan za znesek davka in prispevkov (neto).
Izračun obveznih prispevkov za socialno varnost, določenih z zakoni, naredi delodajalec v obračunu davčnih odtegljajev. Delodajalec torej prispevke za socialno varnost, za katere je zavezanec delavec, za delavca izračuna, odtegne in plača (govorimo o obveznosti plačnika davka za davčni odtegljaj v skladu s 57. členom ZDavP-2).
Torej, obveznost obračuna in plačila prispevkov za zavarovance, zaposlene pri delodajalcu s sedežem v RS, je skladno s predpisi o prispevkih vezana na dejansko izplačilo dohodka in je naložena delodajalcu. Veljavni sistem socialnih zavarovanj v Sloveniji tudi ne dopušča, da bi se zavarovanec prosto odločal o višini prispevkov, ki jih bo plačeval.
Plača, ki je sestavljena iz osnovne plače, dela plače za delovno uspešnost in dodatkov, se torej izraža v bruto znesku. Ko delodajalec od zneska bruto plače odšteje vse prispevke in akontacijo dohodnine, dobimo neto plačo, oziroma znesek, ki ga dobite nakazanega na vaš račun.
Popolnoma ločeno pa so obračunana povračila v zvezi z delom, najpogostejša sta povračilo za malico in prevoz na delo, ki torej ne spadajo niti v bruto niti v neto, ampak gre za povračila stroškov v zvezi z delom iz 130.-ega člena ZDR-1, Uredba o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja pa določa, do katere višine se povračilo ne všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja.
Podatke o povračilih lahko zasledite na plačilni listi, ampak so prikazani ločeno od postavk plače, od katerih se obračunajo prispevki za socialno varnost in dohodnina.
Izračun neto plače
Če povzamemo, zaposleni dobi na transakcijski račun:
Neto plačo (Bruto plača – prispevki iz bruto plače (prispevki delavca) – akontacija dohodnine) + povračila.
Kakšen pa je strošek delodajalca za plačo zaposlenega?
Bruto plača delavca + prispevki delodajalca + povračila.
| PRAKTIČEN PRIMER (za leto 2022) |
| Če vzamemo enostaven primer zaposlenega, ki ima 1.400,00 eur bruto plače (brez olajšav, brez dodatkov, s povračilom 37,00 eur za mestno karto in 7,96 eur povračila za malico na dan – vzamemo 21 delovnih dni), zaposleni dobi izplačano 976,10 eur neto + 204,16 eur povračil, skupaj 1.180,26 eur izplačila. Strošek delodajalca pa znaša 1.829,56 eur. |
Dejstvo je, da redko dva različna zaposlena z enako bruto plačo dobita enako neto plačo, saj se k bruto osnovi prištevajo različni dodatki (npr. dodatek na delovno dobo) ali del plače za delovno uspešnost, prav tako pa imajo zaposleni različne olajšave (posebna splošna olajšava na nizko plačo, olajšava za vzdrževane družinske člane,…).
Če bi se pogovarjali samo o neto plači kot izhodiščni osnovi, se je treba tudi vprašati, kako bi potemtakem obračunavali nadomestila npr. za bolniško odsotnost ali dopust?
Zato se, ko sklepamo pogodbo o zaposlitvi, vedno pogovarjamo o bruto plači. Razumevanje institutov, kot so plačnik davka, bruto osnova in olajšava, so temeljni pojmi, ki bi jih moral poznati vsak delodajalec, prav tako pa je naloga zaposlenih, da se informirajo o svojem dohodku.
V praksi bo tako manj razočaranj, delovna in socialna sodišča pa ne bodo imela toliko delovnopravnih sporov.
__________________
Urška Jerič
Obračun plač in kadrovske storitve