Minimalna plača za delo s polnim delovnim časom od 1. januarja 2019 dalje znaša 886,63 evrov (bruto).
S sprejetjem novele zakona o minimalni plači se najnižji prejemek za polni delovni čas od 1. januarja 2019 s sedanjih 638 evrov neto zvišuje na 667 evrov, od 1. januarja 2020 pa na 700 evrov (940,58 evrov bruto). Zakon o spremembah Zakona o minimalni plači (Uradni list RS, št. 83/18) s 1. januarjem 2020 iz definicije minimalne plače izvzema vse dodatke, določene z zakoni in drugimi predpisi ter s kolektivnimi pogodbami, del plače za delovno uspešnost in plačilo za poslovno uspešnost, dogovorjeno s kolektivno pogodbo ali pogodbo o zaposlitvi.
Z novelo se bo za izračun minimalne plače od 1. 1. 2021 uporabljala formula, in sicer, da mora najnižji prejemek za polni delovni čas za 20 odstotkov presegati izračunane minimalne življenjske stroške. Z amandmajem, pa je bila sprejeta tudi zgornja meja minimalne plače, in sicer ta ne sem biti višja od 140 odstotkov minimalnih življenjskih stroškov.
Novo določeni znesek velja za delo, opravljeno od 1. januarja dalje.
Struktura minimalne plače
Delavec je upravičen do plačila za opravljeno delo najmanj v višini minimalne plače, če pri delodajalcu v Republiki Sloveniji dela poln delovni čas. V primeru krajšega delovnega časa od polnega delavcu pripada najmanj sorazmerni del minimalne plače.
Iz osnovne zakonske dikcije izhaja, da v minimalno plačo sodijo vsi elementi plače, kot jih navaja Zakon o delovnih razmerjih, torej osnovna plača delavca za določen mesec, del plače za delovno uspešnost in dodatki, ki mu pripadajo, razen dodatka za delo preko polnega delovnega časa. Dodatno je Zakon o dopolnitvi Zakona o minimalni plači (Uradni list RS, št. 92/2015) iz minimalne plače izvzel še tri dodatke za delo v posebnih pogojih dela, ki izhajajo iz razporeditve delovnega časa, in sicer:
- dodatek za nočno delo,
- dodatek za delo v nedeljo ter
- dodatek za delo na praznike in dela proste dneve po zakonu,
kar se je začelo obračunavati za plačilo dela, opravljenega od 1. januarja 2016.
Poleg tega v minimalno plačo tudi ni možno vštevati povračil stroškov, ki jih je delodajalec dolžan izplačati delavcu (npr. povračilo stroškov za prehrano med delom, za prevoz na delo in z dela, stroškov na službenem potovanju), kot tudi ne drugih prejemkov iz delovnega razmerja (npr. regres za letni dopust, odpravnine, jubilejne nagrade).
Zakon o spremembah Zakona o minimalni plači (Uradni list RS, št. 83/18) s 1. januarjem 2020 iz definicije minimalne plače izvzema vse dodatke, določene z zakoni in drugimi predpisi ter s kolektivnimi pogodbami, del plače za delovno uspešnost in plačilo za poslovno uspešnost, dogovorjeno s kolektivno pogodbo ali pogodbo o zaposlitvi.
Vir: MDDSZ