Aktualne razmere, ki jih povzroča epidemija koronavirusa in z njo povezane poslovne težave, marsikaterega delodajalca postavijo pred odločitev, odpuščati ali propasti. Zato je dobro poznati postopek odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov in pripadajočo odpravnino. Delodajalec, ki odpove pogodbo o zaposlitvi iz poslovnih razlogov, je dolžan izplačati delavcu odpravnino. Odpravnina je strokovni izraz s področja delovnega prava in pomeni enkratni denarni znesek, ki ga mora delodajalec nameniti delavcu v (določenem) primeru prenehanja delovnega razmerja.

Osnovo odpravnine, v primeru sklenjene pogodbe za nedoločen čas, opredeljuje 108. člen ZDR-1

Osnova za izračun odpravnine je povprečna mesečna plača, ki jo je prejel delavec ali ki bi jo prejel delavec, če bi delal, v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo. Višina odpravnine pa se določa glede na število let dela pri delodajalcu.  Če je delavec zaposlen pri delodajalcu več kot eno leto do deset let, mu pripada 1/5 osnove, če je zaposlen več kot deset let do 20 let, mu pripada ¼  osnove, če pa je zaposlen več kot 20 let, pa mu pripada 1/3 osnove za izračun odpravnine. Za delo pri delodajalcu se šteje tudi delo pri njegovih prednikih. Višina odpravnine ne sme presegati desetkratnika osnove odpravnine (povprečna mesečna plača, ki jo je prejel delavec ali ki bi jo prejel delavec, če bi delal, v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo).

Osnovo odpravnine, v primeru sklenjene pogodbe za določen čas, opredeljuje  79. člen ZDR-1

Osnova za izračun odpravnine je povprečna mesečna plača, ki jo je prejel delavec ali ki bi jo prejel delavec, če bi delal, v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo. Delavcu, ki mu je potekla pogodba o zaposlitvi za določen čas, ki je sklenjena za eno leto ali manj, ima pravico do odpravnine v višini 1/5 osnove. Delavcu, ki mu je potekla pogodba o zaposlitvi za določen čas, ki je sklenjena za eno leto ali več, pa ima pravico do odpravnine v višini 1/5 osnove iz prejšnjega odstavka, povečane za sorazmerni del odpravnine za vsak mesec dela.

Odpravnina in delovna doba

»Ker se odpravnina izplačuje ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi, se pri določanju višine odpravnine za delavca upošteva tudi delovna doba pri delodajalcu od vročitve odpovedi pogodbe o zaposlitvi do vključno dneva prenehanja delovnega razmerja, saj je delavec dejansko do takrat delal.« (Scortegagna-Kavčnik Nina, Odpravnina, Pravna praksa, št. 24, 2016, str. 8-9). To pomeni, da se šteje v delovno dobo tudi čas od vročitve odpovedi do zaključka odpovednega roka.

Odpravnina in skrajšan delovni čas

V primeru pogodbe o zaposlitvi za krajši delovni čas je potrebno upoštevati določbo 65. člena ZDR-1, po katerem delavcu, ki je sklenil pogodbo o zaposlitvi za krajši delovni čas, pripadajo vse pogodbene in druge pravice in obveznosti iz delovnega razmerja, kot delavcu, ki dela polni delovni čas, uveljavlja pa jih sorazmerno času, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi. Če je delavec sklenil pogodbo o zaposlitvi za polovico polnega delovnega časa, mu torej pripadajo pravice v polovičnem obsegu.

Maksimalna in minimalna višina odpravnine

V 108. členu ZDR-1 določa, da maksimalna višina odpravnine ne sme presegati desetkratnika osnove odpravnine (povprečna mesečna plača, ki jo je prejel delavec ali ki bi jo prejel delavec, če bi delal, v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo).

Pri obračunu maksimalne višine odpravnine pa je treba biti pozoren tudi na 44.člen Zdoh-2, ki določa, da se odpravnina ne všteva v davčno osnovo, kadar višina odpravnine ne presega desetih povprečnih mesečnih plač zaposlenih v Sloveniji. Če je torej desetkratnik osnove odpravnine višji od desetih mesečnih povprečnih plač v Sloveniji, na dan, ko se odpravnina izračunava, se od razlike obračunajo prispevki in dohodnina.

Zakon v 108. členu ZDR-1 določa tudi minimalno zakonsko višino odpravnine, ki pa se s kolektivno pogodbo ali pogodbo o zaposlitvi lahko dogovori za delavca ugodneje. Če je tako, mora delodajalec izplačati višji znesek, ki je določen v omenjenih pravnih podlagah.

Dan izplačila odpravnine

Dan izplačila odpravnine je ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi. Na primer, če delavcu preneha pogodba o zaposlitvi v ponedeljek, 8. mar 2021, je to tudi dan izplačila odpravnine. V kolikor je dan prenehanja pogodbe o zaposlitvi sobota, nedelja ali praznik, zapade v izplačilo prvi naslednji delovni dan.

Odpravnina je dohodek iz delovnega razmerja, ki se ne všteva v davčno osnovo

Zakon o dohodnini (Zdoh-2) v 44. členu določa, da se odpravnina zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki je določena kot pravica iz delovnega razmerja in izplačana pod pogoji, ki jih določa ZDR-1, v višini odpravnine, kot je določena zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov, ki jo je delodajalec dolžan izplačati na podlagi ZDR-1, vendar največ do višine desetih povprečnih mesečnih plač zaposlenih v Sloveniji, ne všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja. Zadnji znani podatki o višini povprečne plače so objavljeni na¸spletnih straneh Statističnega urada.

Odpravnina iz poslovnih razlogov in REK obrazci

Če se odpravnina izplača v znesku, ki se ne všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja in se ne obračunajo prispevki in dohodnina, se na FURS odda REK1, vrsta dohodka 1190 – Drugi dohodki iz delovnega razmerja.

Če se odpravnina izplača v znesku, ki se všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja in od katerega se obračunajo prispevki in dohodnina, se na FURS odda REK1, vrsta dohodka 1101 – Odpravnina iz poslovnih razlogov.

Ali se delavec lahko odpove odpravnini?

Delavec se pravici odpravnine ne more odpovedati. Smisel in namen pravice do odpravnine je namreč zagotovitev socialne varnosti ob prehodu v brezposelnost, kar izhaja iz načela socialne države.

»Čeprav zakon ne določa izrecno, da se delavec pravici do odpravnine ne more odpovedati, pa to izhaja iz namena in smisla zakonskega urejanja odpravnine, ki spada v okvir zakonskega določanja vsebine z ustavo zagotovljene pravice do socialne varnosti in pravice do varstva dela. Iz teh ustavnih določb med drugim tudi izhaja, da je treba ob morebitni nejasni ali nedodelani pravni ureditvi oziroma v primeru dvoma razlagati določbo o pravici do odpravnine v korist delavca.«(Scortegagna-Kavčnik Nina, Odpravnina, Pravna praksa, št. 24, 2016, str. 8-9)

Posledice neizplačila odpravnine za delodajalca

V primeru, da delodajalec delavcu ne izplača odpravnine, je priporočljivo delodajalca najprej pisno opomniti. V primeru, da ne pride do dogovora, delavec lahko delodajalca prijavi na Inšpektorat RS za delo oz. vloži zoper delodajalca tožbo na delovnem sodišču. Sodišča v zvezi s pravico do odpravnine večinoma odločajo v korist delavca, zato bi moral delodajalec v takem primeru poleg odpravnine plačati še sodne stroške in obresti.

Z globo od 3.000 do 20.000 eurov se kaznuje delodajalec – pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik oziroma posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če delavcu, ki mu odpove pogodbo o zaposlitvi, ne izplača odpravnine v skladu s 108. členom tega zakona. Z globo od 1.500 do 8.000 evrov se kaznuje manjši delodajalec – pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik oziroma posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če delavcu, ki mu odpove pogodbo o zaposlitvi, ne izplača odpravnine v skladu s 108. členom tega zakona. Z globo od 450 do 2.000 eurov se kaznuje tudi odgovorna oseba delodajalca pravne osebe ter odgovorna oseba v državnem organu ali lokalni skupnosti.

V kolikor vas zanima izračun odpravnine, ali potrebujete nasvet, nas lahko pokličete ali kontaktirate na info@promotiv.si

___________________

Viri:

__________________

Urška Jerič
obračun plač in kadrovske storitve