Poslovna uspešnost in delovna uspešnost
V skladu z Zakonom o delovnih razmerjih – ZDR-1 je plača sestavljena iz osnovne plače, dela plače za delovno uspešnost in dodatkov. Sestavni del plače je v skladu z drugim odstavkom 126. člena ZDR-1 tudi plačilo za poslovno uspešnost, če je le-to dogovorjeno s kolektivno pogodbo ali pogodbo o zaposlitvi. Pri presoji opredelitve konkretnega izplačila je primerno upoštevati tudi namen ureditve posameznih sestavin plače, ki so določene z drugim odstavkom 126. člena ZDR-1, še posebej pa upoštevati, da je izplačilo dela plače za poslovno uspešnost odvisno od uspešnosti poslovanja gospodarskega subjekta (delodajalca), kar izhaja že iz jezikovne razlage pojma. Poslovna uspešnost je zato nagrada, ki jo delodajalec nameni zaposlenim na osnovi dobrega poslovanja družbe, kot celote.
Nasprotno je delovna uspešnost vezana na individualne delovne rezultate posameznega zaposlenega, ali skupine zaposlenih. Merila morajo biti vnaprej določena, tako da zaposleni vedo, kakšni rezultati se od njih pričakujejo in za kakšne delovne rezultate bo nagrajen. Oblikovanje meril je prepuščeno delodajalcem, saj različne dejavnosti imajo različne delovne procese, ki zahtevajo različna merila, ki so primerna za merjenje delovne uspešnosti. Izplačilo delovne uspešnosti je vedno del plače in mora biti izplačan v denarju ter se všteva v letno davčno osnovo zaposlenega.
Obdavčitev izplačila poslovne uspešnosti
ZDR-1 določa, da morajo biti vsa izplačila, tako nagrada za delovno uspešnost kot nagrada za poslovno uspešnost, izplačana v denarju. Slednje pa ne velja za davčno ugodnejše izplačilo poslovne uspešnosti, po ZDoh-2.
V skladu z 12. točko prvega odstavka 44. člena Zakona o dohodnini – ZDoh-2 se v davčno osnovo ne všteva plačilo za poslovno uspešnost, če je
- izplačano v zvezi z delovnim razmerjem v denarju ali naravi največ dvakrat v koledarskem letu vsem upravičenim delavcem in
- če je pravica do izplačila za poslovno uspešnost določena v splošnem aktu delodajalca ali kolektivni pogodbi,
in sicer do višine 100 % povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji (velja od 1.1.2023).
Če je nagrada za delovno uspešnost izplačana v višini, ki presega višino povprečne plače v Sloveniji, se razlika všteva v davčno osnovo zaposlenega in se od izplačanega zneska nad povprečno plačo obračuna in plača dohodnino. Izplačilo poslovne uspešnosti, ki ne izpolnjuje omenjenih pogojev, se obravnava kot drug dohodek iz delovnega razmerja in se v celoti všteva v davčno osnovo zaposlenega.
Se pa od poslovne uspešnosti v vsakem primeru obračunajo obvezni prispevki za socialno varnost.
Določitev meril za izplačilo poslovne uspešnosti
Če je pravica do izplačila dela plače za poslovno uspešnost določena v splošnem aktu delodajalca, morajo biti merila za pridobitev pravice in za višino izplačila določena enotno za vse delavce, torej morajo imeti v osnovi vsi delavci možnost, da navedena merila izpolnijo, tudi poslovodni delavci. Ker ZDoh-2 ne opredeljuje pojma delavec se je pri opredelitvi tega pojma treba obrniti k primarni zakonodaji, torej ZDR-1. V skladu s 5. členom ZDR-1 je delavec fizična oseba, ki je v delovnem razmerju na podlagi sklenjene pogodbe o zaposlitvi. V kolikor tudi poslovodna oseba izpolnjuje pogoje, pod katerimi se šteje za delavca v skladu z ZDR-1, je tako pogoj v skladu s prvo alinejo 12. točke prvega odstavka 44. člena ZDoh-2 izpolnjen le, če je tudi za poslovodne osebe določena pravica in merila do izplačila dela plače v splošnem aktu delodajalca.
Če so pravica do dela plače za poslovno uspešnost, kriteriji in merila določena v kolektivni pogodbi, ki je po svoji naravi pogodba, sklenjena na podlagi doseženega sporazuma med strankami (delodajalci in delavci oziroma reprezentativnimi sindikati), ni potrebe, da morajo biti pogoji za pridobitev te pravice, merila in kriteriji, določeni enotno za vse delavce, saj imajo le-ti aktivno vlogo pri sklepanju kolektivnih pogodb.
__________________
Urška Jerič
Obračun plač in kadrovske storitve
Promotiv d.o.o.
__________________