Gotovinsko poslovanje zajema plačilo z bankovci in kovanci, ki so v obtoku kot plačilno sredstvo, druge načine plačila, ki niso neposredna nakazila na transakcijski račun, plačila s plačilno ali kreditno kartico, čekom ter druge podobne načine plačila. Računi, ki se nanašajo na gotovinsko poslovanje so računi, izdani za prodajo blaga in storitev, ki so delno ali v celoti plačani z gotgovino.
Gotovinsko poslovanje in uporaba vezane knjige računov
V skladu z 31. a členom Zakona od davčnem postopku (ZDavP-2)[1] mora vsak zavezanec za davek (ne glede na to ali je zavezanec za DDV ali ne), ki na podlagi davčnih in drugih predpisov vodi poslovne knjige in evidence ter pri gotovinskem poslovanju ne uporablja ustreznega računalniškega programa oziroma elektronske naprave, izdati račun iz vezane knjige računov.
Vezano knjigo računov mora pri gotovinskem poslovanju uporabiti tudi vsak davčni zavezanec, ki sicer pri izdaji računov uporablja računalniški program oziroma elektronsko napravo, vendar mu ta zaradi okvare ali izpada električne energije ne omogoča izdajanja računov.
Skladno s petim odstavkom 31. Člena ZDavP-2 se morajo podatki iz evidence izdanih vezanih knjig računov in podatki iz evidence potrjenih vezanih knjig računov hraniti 10 let.
Če se računi ne izdajajo in hranijo v skladu s pravili, znaša globa od 3.000 do 50.000 EUR za prekršek posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost in od 4.000 do 75.000 EUR (od 10.000 do 125.000 EUR, če gre za srednjo ali veliko gospodarsko družbo) za pravno osebo (398.b člen ZDavp-2).
Omejitve pri gotovinskem poslovanju
- Omejitev gotovinskega poslovanja med podjetji
Skladno z ZDavP-2 morajo pravne in druge osebe, samostojni podjetniki posamezniki, posamezniki, ki samostojno opravljajo dejavnost, upravni in drugi državni organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil plačila za dobavljeno blago in opravljene storitve ter druga plačila prejemnikom nakazovati na njihove transakcijske račune. Na transakcijske račune ni potrebno nakazovati plačil, kadar gre za plačila v manjših zneskih ali če je zagotovljena drugačna evidenca o teh plačilih (pravila določi minister, pristojen za finance).
V skladu s Pravilnikom o izvajanju Zakona o davčnem postopku[2], fizična oseba, ki opravlja dejavnosti, plačila za dobavljeno blago in opravljene storitve ni dolžna nakazati na transakcijski račun pravne osebe ali fizične osebe, ki opravlja dejavnost, če posamično plačilo ne presega 420 EUR. Prav tako tudi pravna oseba plačila za dobavljeno blago in opravljene storitve, ki jih izplačuje, ni dolžna nakazati na transakcijski račun pravne ali fizične osebe, ki opravlja dejavnost, če posamično plačilo ne presega 420 EUR.
Z vidika izvajanja Pravilnika o izvajanju Zakona o davčnem postopku, plačilo s plačilnimi in kreditnimi karticami ne pomeni gotovinskega poslovanja, saj je pri plačilu z njimi zagotovljena sledljivost denarnega toka. Tako velja omejitev 420 EUR za plačila z gotovino v obliki bankovcev in kovancev[3].
Omejitev gotovinskega poslovanja s fizičnimi osebami
Zakon o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma (ZPPDFT-1)[4] v 67. členu predpisuje omejitve gotovinskega poslovanja. Po tem zakonu osebe, ki opravljajo dejavnost prodaje blaga ali opravljajo storitve v Republiki Sloveniji, pri prodaji posameznega blaga ali opravljanju posamezne storitve ne smejo od stranke ali nekoga tretjega prejeti plačila v gotovini, če to presega vrednost 5.000 EUR.
Omejitev velja tudi, če se plačilo opravi v več med seboj povezanih gotovinskih transakcijah, ki skupaj presegajo vrednost 5.000 EUR. Kadar znesek presega 5.000 EUR, osebe, ki opravljajo dejavnost prodaje blaga ali opravljajo storitev, plačilo od stranke ali nekoga tretjega sprejmejo na svoj transakcijski račun.
Z globo od 12.000 do 120.000 EUR se kaznuje pravna oseba, če od stranke pri prodaji posameznega blaga ali opravljanju storitve sprejme plačilo v gotovini, ki presega 5.000 EUR.
____________
[1] Zakon o davčnem postopku. Uradni list RS št. 13/2011 uradno prečiščeno besedilo, 32/12, 94/12, 101/13 – ZDavNepr, 111/13, 25/14 – ZFU, 40/14 – ZIN-B, 90/14, 91/15 in 63/16
[2] Pravilnik o izvajanju Zakona o davčnem postopku. Uradni list RS št. 46/07, 102/07, 28/09, 101/11, 24/12, 32/12 – ZDavP-2E, 19/13, 45/14, 97/14, 39/15, 40/16, 85/16 in 30/17
[3] Finančna uprava Republike Slovenije (April 2015). Zakon o davčnem postopku: Plačnik davka – pogosta vprašanja in odgovori. Ljubljana: Ministrstvo za finance
[4] Zakon o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma. Uradni list RS št. 68/16.